Orban pozval k mobilizaciji pred volitvami: "Moramo se upreti"

Madžarski premier Viktor Orban je v nedeljo na dogodku z naslovom Klub golih pesti - začetek v Budimpešti pozval k mobilizaciji v svoji stranki Fidesz pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Kot trenutno največjo grožnjo Madžarski pa je izpostavil članstvo Ukrajine v EU. Opozicija poziva Orbana, naj opusti politiko delitve.

Po poročanju spletnega portala 24.hu, ki ga povzema avstrijska tiskovna agencija APA, so za dogodek v Budimpešti mobilizirali kakih deset tisoč članov stranke.

Orban je v govoru na dogodku poudaril, da prisotni niso le domoljubi, ki imajo radi Madžarsko, ampak so pripravljeni za svojo državo tudi kaj storiti in se zanjo boriti, če je treba. Dejal je še, da se je svet spremenil, spletni svet je dosegel politiko, ki zahteva vstop v virtualni prostor. Zato je bil po njegovih besedah ustanovljen spletni Klub golih pesti.

Po poročanju medijev je Orban tajno "spletno vojsko" z imenom Klub golih pesti ustanovil marca. Njegovo ime spominja na naslov ameriške kriminalke iz leta 1999, gre pa za del kampanje na Facebooku pred madžarskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo predvidoma spomladi prihodnje leto.

Orban je v nedeljo poudaril, da je Madžarska napadena in da jo mora nekdo braniti. Po njegovih besedah ni novost, da jo napadajo "bruseljski birokrati pod vodstvom (madžarsko-ameriškega poslovneža in družbenega aktivista Georgea Sorosa), razmere pa so še težje zdaj, "ko so se jim pridružili Ukrajinci".

Kot trenutno največjo grožnjo državi je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI izpostavil članstvo Ukrajine v EU. Po Orbanovih besedah Ukrajinci ne morejo stati na svojih nogah, potrebujejo denar, zato se "takoj in za vsako ceno" hočejo pridružiti EU. Pri tem jim je vseeno, da bodo s tem v unijo pripeljali vojno, uničili kmetijstvo, Madžarska pa bo postala vstopna točka za ukrajinsko mafijo, je nadaljeval madžarski premier.

"Moramo se upreti"

"Moramo se upreti in se tudi bomo," je poudaril Orban in posvaril pred tem, da bi "Bruselj in Ukrajina prevzela nadzor nad Madžarsko".

Ob koncu govora je Orban poudaril, da mobilizacija Fidesza poteka po načrtu in da bodo sledili naslednji koraki. Prvih 10.000 članov kluba po njegovih besedah predstavlja jedro digitalne vojske. Udeležence dogodka je pozval, naj v enem tednu s seboj pripeljejo še enega "novega borca", tako da jih bo 20.000, do januarja 2026 pa 100.000.

"Na volitvah 2026 se bomo borili s 100.000 digitalnimi borci za svobodo, ki ljubijo domovino," je dejal. "Veliko nas je, močni smo in zmagali bomo," je svoj govor sklenil predsednik vlade.

Madžarska opozicija je v odzivu pozvala Orbana, naj opusti politiko delitve. Vodja stranke Tisza Peter Magyar je izpostavil, da si večina ljudi želi pravega miru in enotnosti, Orbanu pa očital, da je namerno izbral pot sovraštva in konfrontacije. Evroposlanka Klara Dobrev iz vrst Demokratične koalicije (DK) pa je ocenila, da je madžarski desnici v le dveh desetletjih uspelo razdeliti družbo ter družino in prijatelje postaviti drugega proti drugemu.

Protest proti Orbanu: "Dovolj nam je"

Medtem je več deset tisoč ljudi protestiralo proti predlogu zakona, ki bi vladi omogočil sankcioniranje nevladnih organizacij in medijev, za katere bi ocenila, da ogrožajo suverenost Madžarske. Kritiki nove zakonodaje poudarjajo, da gre za del prizadevanj za utišanje kritičnih glasov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Protestniki so napolnili trg pred madžarskim parlamentom, ki lahko sprejme več kot 100.000 ljudi, in skandirali: "Dovolj nam je". Ob tem so vihteli zastave Madžarske in EU in mavrične zastave. "Hočem živeti v svobodni Madžarski, ne v diktaturi," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pisalo na enem od transparentov.

Predlog zakona, ki ga je prejšnji teden v parlament vložila stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, bi omejil vpliv nevladnih organizacij, ki prejemajo finančno podporo iz tujine. Glede na predlog zakona bodo te nevladne organizacije, ki lahko vplivajo na javno mnenje, uvrščene na črni seznam.

Organizacije s seznama bi glede na predlog zakona lahko finančno podporo iz tujine lahko prejemale le z dovoljenjem davčnega urada, pri čemer bi se uporabljale določbe zakona o pranju denarja. Izgubile bi tudi dostop do financiranja iz dela dohodnine, ki ga Madžari namenjajo za donacije. Predlog zakona predvideva tudi inšpekcijske preglede ter zasege dokumentov in naprav.

Pričakovati je, da bo parlament v Budimpešti predlog zakona potrdil v prihodnjih tednih.

Gre za najnovejšo potezo Orbana, ki je po vrnitvi na oblast leta 2010 že poostril nadzor nad sodišči, mediji in civilno družbo. Prejšnje zakone, ki so bili veliko manj drakonski od sedanjega osnutka, je Sodišče EU označilo za neskladne z evropsko zakonodajo, zato jih je madžarski parlament razveljavil.